Umetni material iz optičnih vlaken
Osnovni pogoj materiala jedra in ovoja, ki se uporablja za plastična optična vlakna, je dobra prepustnost svetlobe, to pomeni, da mora biti prepustnost svetlobe polimera večja od 90%. Višja kot je prepustnost svetlobe, manjša je izguba prenosa plastičnega optičnega vlakna. Večina polimerov z dobro prepustnostjo svetlobe je amorfnih struktur, izotropnih, ne vsebuje kromofornih skupin in ima enak lomni količnik [1]. Kot osnovni material so značilni polimeri: polimetilmetakrilat (PMMA), polistiren (PS), polikarbonat (PC).
Plastična optična vlakna za komunikacijo
Plastična optična vlakna se običajno imenujejo GG; gola vlakna GG; Ker ni zaščiten s prevleko, se zlahka poškoduje. Zato je plastično optično vlakno, ki se uporablja za komunikacijo, pravzaprav plastični kabel optičnih vlaken, prevlečen s plastiko, tako kot bakreni kabel in kremen, ki se uporablja za komunikacijo. Enako za optične kable. Optična vlakna (kabel) morajo za prenos podatkov tvoriti tudi optični prenosni sistem z drugimi deli. Tipičen optični prenosni sistem je sestavljen iz treh delov. Delovni postopek optičnega prenosa poteka med optičnim oddajnikom, optičnim vlaknom in optičnim sprejemnikom. Optični oddajnik pretvori vhodni električni signal v optični signal, pretvorjeni optični signal pa optično vlakno prenese na sprejemno napravo - optični sprejemnik, optični sprejemnik pa optični signal, pridobljen iz optičnega vlakna, obnovi v električni signal .
Za uresničitev komunikacije z optičnimi vlakni je pomembno, da čim bolj zmanjšamo prenosne izgube optičnih vlaken, da zagotovimo določeno prenosno razdaljo optičnih vlaken. Ko svetloba vstopi z enega konca vlakna in izstopi z drugega konca, bo jakost svetlobe oslabljena. To pomeni, da se svetlobna energija po širjenju optičnega vlakna delno oslabi. To kaže, da v optičnem vlaknu obstajajo določene snovi ali zaradi neznanega razloga ovirajo prehod optičnih signalov, kar je prenosna izguba optičnega vlakna. Le z zmanjšanjem izgube vlaken lahko optični signal teče neovirano.
Glavni dejavniki, ki povzročajo izgubo (dušenje) optičnih vlaken, so: lastnost, upogibanje, stiskanje, nečistoče, neenakomernost in zadnjica.
1) Notranja: Gre za lastno izgubo optičnih vlaken, vključno z: Rayleighovim sipanjem, lastno absorpcijo itd.
2) Upogibanje: Ko se vlakno upogne, se bo del svetlobe v njem izgubil zaradi razprševanja, kar povzroči izgubo.
3) Stiskanje: izguba zaradi rahlega upogibanja pri stiskanju optičnega vlakna.
4) Nečistoče: nečistoče v optičnih vlaknih absorbirajo in razpršijo svetlobo, ki se širi v optičnem vlaknu, in povzročajo izgube.
5) Neenakomernost: izguba zaradi neenakomernega lomnega količnika materiala iz vlaken.
6) Povezava z zadnjico: izguba, ki jo povzroči zadnjica vlaken, kot so: druga os, končna stran ni pravokotna na os, neenakomerna končna stran, neusklajen premer jedra zadnjice in slaba kakovost spajanja itd. Potem je izguba, povezana s samim materialom, izguba zaradi absorpcije in sipanja svetlobe, ki se širi v optičnih vlaknih, ki jih vsebuje material. Izguba optičnega vlakna se izrazi s koeficientom izgube a, ki je opredeljen kot število decibelov izgube optične moči na kilometer, v dB / km. Trenutno se plastično optično vlakno z majhnimi izgubami, ki je bilo množično proizvedeno na mednarodnem trgu, nanaša na plastično optično vlakno z izgubo< 200db="">
